Imajo aristokratsko držo, ko gredo na sprehod, in aristokratski duh, v tistem kar delajo in govore.
Imaju aristokratsko držanje, Kad izaðu u šetnju I aristokratski duh u onom što govore i rade
Kdo sploh potrebuje plastičnega piščanca in govore?
Tko još treba Plastiæno pile i govore?
In govore Mojzesu: Ni li morda bilo nobenih grobov v Egiptu, da si nas odpeljal, da umrjemo v puščavi?
I rekoše Mojsiju: Zar ne beše grobova u Misiru, nego nas dovede da izginemo u pustinji?
In ko je njih srce bilo že dobre volje, glej, mestni možje, hudobni zanikarneži, obsujejo hišo in tolčejo ob duri in govore hišnemu gospodarju, tistemu starcu: Pripelji ven moža, ki je prišel v hišo tvojo, da ga spoznamo!
A kad se razveseliše, gle, ljudi onog grada, bezakonici, opkoliše kuću, i stadoše lupati u vrata, i rekoše starcu, gospodaru od kuće, govoreći: Izvedi tog čoveka što je ušao u tvoju kuću, da ga poznamo.
In pridejo sli v Gibeo Savlovo, in govore te besede vpričo ljudstva; in vse ljudstvo vzdigne glas in zaplaka.
I dodjoše poslanici u Gavaju Saulovu, i kazaše ove reči narodu; tada sav narod podiže glas svoj, i plakahu.
In ko vse ljudstvo vidi to, popadajo na obraze in govore: GOSPOD je Bog! GOSPOD je Bog!
A narod kad to vide sav popada ničice, i rekoše: Gospod je Bog, Gospod je Bog.
Hlapci njegovi pa pristopijo in govore ž njim in reko: Oče moj, ako bi ti bil prorok ukazal kaj velikega, ne bi bil storil tega?
Ali sluge njegove pristupivši rekoše mu govoreći: Oče, da ti je kazao prorok šta veliko, ne bi li učinio?
Potem pripelje ven sina kraljevega in dene nanj krono in mu da pričevanje; in ga postavijo za kralja ter ga pomazilijo, in ploskajo z rokami in govore: Živel kralj!
Tada izvede sina carevog, i metnu mu venac na glavu, i dade mu svedočanstvo, i postaviše ga carem, i pomazaše ga, i pljeskajući rukama govorahu: Da živi car!
Veselé se naj nebesa in raduj se zemlja, in govore naj med narodi: GOSPOD kraljuje!
Nek se vesele nebesa i zemlja se raduje; i neka govore po narodima: Gospod caruje.
Ustijo se in govore predrzno, ponašajo se vsi, ki delajo krivico.
Ruže i oholo govore, veličaju se svi koji čine bezakonje.
Gorje jim, ki se zagrebajo globoko, da skrijejo svoje naklepe pred GOSPODOM, in katerih dela se vrše v temi in govore: Kdo nas vidi?
Teško onima koji duboko sakrivaju od Gospoda nameru, koji rade u mraku i govore: Ko nas vidi?
Nihče ne kliče po pravičnosti in nihče se ne poteguje za pravdo v resnici; stavijo up na ničemurnost in govore laž, spočenjajo nadlogo in rode zlobo.
Nema nikoga da viče za pravdu, niti ima da se pre za istinu; uzdaju se u ništavilo, i govore laž; začinju nevolju, i radjaju muku.
Zato pravi GOSPOD zoper tiste proroke, ki prorokujejo v mojem imenu, ko jih jaz nisem poslal, in govore: „Meča ali lakote ne bode v tej deželi“, z mečem in lakoto poginejo tisti proroki.
Zato ovako veli Gospod za proroke koji prorokuju u moje ime, a ja ih nisam poslao, i govore: Neće biti mača ni gladi u ovoj zemlji: od mača i gladi izginuće ti proroci.
Potem pristopijo in govore pred kraljem glede kraljeve prepovedi: Nisi li podpisal prepovedi, da bodi vsak, ki bo v tridesetih dneh prosil kaj katerega boga ali človeka razen tebe, o kralj, vržen v levnjak?
I otidoše te rekoše caru za carsku zabranu: Nisi li napisao zapovest, da ko bi se god zamolio kome god bogu ili čoveku za trideset dana, osim tebi, care, da se baci u jamu lavovsku?
Duhovniki, služabniki GOSPODOVI, naj plakajo med vežo in oltarjem in govore: Zanesi, GOSPOD, svojemu ljudstvu in ne dajaj svoje dediščine v zasramovanje, da bo v zabavljico poganskim narodom! Zakaj bi naj rekali med ljudstvi: Kje je njih Bog?
Izmedju trema i oltara neka plaču sveštenici, sluge Gospodnje, i neka kažu: Prosti, Gospode, narodu svom, i ne daj nasledstvo svoje pod sramotu, da njim ovladaju narodi; zašto da kažu u narodima: Gde im je Bog?
kateri prisegajo pri grehu Samarije in govore: Kakor res živi tvoj bog, o Dan! Tudi: Kakor res živi pot v Bersebo [T. j. pot k maliku, ali: bogočastje v Bersebi.]! in padejo in ne vstanejo več.
Koji se kunu krivicom samarijskom i govore: Tako da je živ Bog tvoj, Dane, i tako da je živ put u Virsaveju. I pašće, i neće više ustati.
Mestne glave sodijo za darila in duhovniki v njem uče za plačilo in proroki v njem vedežujejo za denar; vendar se opirajo na GOSPODA in govore: Mar ni Gospod med nami?
Poglavari njegovi sude po mitu, i sveštenici njegovi uèe za platu, i proroci njegovi gataju za novce, a na Gospoda se oslanjaju govoreæi: Nije li Gospod usred nas?
Kajti hišni maliki so govorili prazne reči in vedeževalci so videli laži; in govore lažnive sanje, tolažijo brezuspešno. Zato so zbežali kakor čreda, potlačeni so, ker jim ni pastirja.
Jer likovi govore ništavilo i vrači vide laž i govore zaludne sne, teše taštinom; zato otidoše kao stado, i ojadiše se, jer ne beše pastira.
In velik strah jih obide, in govore med seboj: Kdo vendar je ta, da sta mu celo veter in morje pokorna?
I uplašiše se vrlo, i govorahu jedan drugom: Ko je Ovaj, dakle, da Ga i vetar i more slušaju?
In premišljajo sami pri sebi in govore: To pravi, ker kruha nimamo.
I mišljahu, jedan drugom govoreći: To je što hleba nemamo.
Oni pa se zelo zgroze in govore med seboj: Kdo se potem more zveličati?
A oni se vrlo divljahu govoreći u sebi: Ko se dakle može spasti?
in govore: Ali ni ta Jezus, sin Jožefov, čigar očeta in mater poznamo?
I govorahu: Nije li ovo Isus, sin Josifov, kome mi znamo oca i mater?
in pristopajo k njemu in govore: Zdrav, kralj Judov! in ga bijejo po licu.
I govorahu: Zdravo, care judejski! I bijahu Ga po obrazima.
A drugi se posmehujejo in govore: sladkega vinca so se napili.
A drugi podsmevajući se govorahu: Nakitili su se vina.
In ko poklada Pavel nanje roke, pride sveti Duh nanje, in govore jezike in prorokujejo.
A kad Pavle metnu ruke na njih, sidje Duh Sveti na njih, i govoraše jezike i proricahu.
0.3936231136322s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?
Imaju aristokratsko držanje, Kad izaðu u šetnju I aristokratski duh u onom što govore i rade 